Odločba Datum Jedro Institut VDSS sklep X Pdp 547/2011 12.10.2011 Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes. kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost VDSS sklep Pdp 676/2010 21.10.2010 Tožena stranka je tožnici podala obdolžitev pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi maja 2006, prvi zagovor pa je opravila čez približno en mesec, konec junija 2006. Navedeno kaže na nepravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka šele na kasnejšem zagovoru julija 2006 seznanila z razlogom z odpoved (s kršitvijo pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in storilca) in da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 7. 2006 pravočasna. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok VDSS sodba Pdp 1/2014 19.03.2014 Dejstvo, da je tožena stranka tožnici (čistilki) odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov in sicer zaradi prenehanja izvajanja storitev čiščenja pri naročniku, istočasno pa zaposlila nova delavca na delovnem mestu, katerega naloge je pred tem opravljala tožnica, kaže na to, da pri toženi stranki dejansko ni bil podan poslovni razlog. Zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi , ki jo je tožena stranka podala tožnici nezakonita. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog VDSS sodba Pdp 234/2009 03.06.2009 Tožena stranka je dopis opredelila kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju tudi navedla razlog za odpoved – neupravičene izostanke tožnika z dela. Takega dopisa tožnik ni mogel razumeti drugače kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi , še zlasti ga ni mogel razumeti kot obvestilo o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pozivom, naj v osmih dneh poda zagovor. Ker mu tako zagovor ni bil omogočen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor VSRS sodba VIII Ips 234/2015 22.03.2016 Drugi in tretji odstavek 87. člena ZDR-1, ki določata vsebino odpovedi, ne nalagata delodajalcu, da že v odpovedi navede razloge, zakaj ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja pod spremenjenimi pogoji. Bistveno je, da je tožena stranka dejansko preverila možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji v skladu s 16. členom pogodbe o zaposlitvi in 2. alinejo prvega odstavka 101. člena ZDR-1. odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta Sodba in sklep VIII Ips 233/2011 13.05.2013 Vsaj nekateri razlogi za obnovo postopka lahko nastanejo šele na tretji stopnji oziroma se nekateri obnovitveni razlogi lahko nanašajo tudi na postopek pred revizijskim sodiščem. V takšnem primeru po naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka, ki ga opravi predsednik senata sodišča prve stopnje, o zadevi odloča Vrhovno sodišče. Gre za ekstenzivno razlago določb 400. in 401. člena ZPP, po kateri je kot „višje sodišče“ mogoče šteti ne le višja sodišča, temveč tudi Vrhovno sodišče RS. Takšno razlago določb 394., 400. in 401. člena ZPP, tudi ob upoštevanju določbe 22. člena Ustave RS (ki velja tudi pri odločanju Vrhovnega sodišča), narekuje potreba po tem, da že samo sodišče odpravi nekatere očitne postopkovne napake, do katerih je prišlo v postopku na katerikoli stopnji.zaposlitvi namreč ne izhaja iz 111. oziroma 110. člena ZDR, temveč iz 88. člena ZDR –... obnova postopka - obnovitveni razlogi - obnovitveni razlogi, ki se nanašajo na postopek pred revizijskim sodiščem - nepravilna ugotovitev, da reviziji ni bilo priloženo posebno pooblastilo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna ali izredna odpoved - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja VDSS sodba Pdp 1194/2013 13.03.2014 Tožena stranka je s spremembo pravilnika izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila vsa delovna mesta svetovalca uprave, na katerih je bilo takrat skupaj s tožnikom zaposlenih 5 delavcev. V tem pravilniku ni več delovnega mesta svetovalec uprave, je pa delovno mesto načrtovalec omrežij, ki ga je tožena stranka skladno z 90. členom ZDR ponudila tožniku. V konkretnem primeru je podan organizacijski ter ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. alinejo 1. odstavka 88. člena ZDR. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba druge ustrezne zaposlitve VDSS sodba Pdp 703/2010 18.08.2010 Tožnik je bil predhodno na seji nadzornega sveta s funkcije prokurista krivdno odpoklican, na seji je bil seznanjen z očitanimi kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je izjavil, da sprejema vsako voljo nadzornega sveta. Upoštevaje, da je individualno pogodbo o zaposlitvi sklenil za opravljanje funkcije prokurista (in ne kot „običajni“ delavec, ki je pri delu podrejen delodajalcu), mu tožena stranka dodatnega zagovora pred osebo, pooblaščeno za podajo odpovedi (vršilcem dolžnosti predsednika uprave) ni bila dolžna omogočiti. Ker zagovora ni bila dolžna omogočiti, tudi ni bila dolžna vročiti pisne obdolžitve oziroma mu ni bila dolžna posebej pisno pojasniti razloga, zaradi katerega je nameravala podati odpoved. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - prokurist - odpoklic s funkcije Sodba VIII Ips 57/2012, enako tudi VIII Ips 54/2012 15.10.2012 Zakon za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, ko delavec sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, sodno varstvo v zvezi s samo zakonitostjo odpovedi izrecno omejuje le na presojo obstoja utemeljenega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR). Glede na navedeno je sodišče ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi , v okviru tožnikovega tožbenega zahtevka svojo odločitev utemeljeno omejilo le na presojo obstoja utemeljenega odpovednega razloga. odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca VDSS Sodba Pdp 152/2021 18.05.2021 Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskih razlogov v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ta kot poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi med drugim določa tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi organizacijskih razlogov. Drugačna organizacija, ki je v tem, da se delovno mesto ukine in delo prerazporedi na zaposlene pri toženi stranki oziroma zunanjega izvajalca, s katerim je tožena stranka sodelovala že prej, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - izplačilo nagrade VDSS sodba Pdp 1091/2015 04.02.2016 Delodajalec je delavcu vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačo. Pri presoji, ali je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca je po sodni praksi tako Vrhovnega sodišča RS kot Višjega delovnega in socialnega sodišča odločilno le, da je podan razlog, določen v prvem odstavku 112. člena ZDR, zaradi katerega delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (prvi odstavek 110. člena ZDR), na strani delodajalca in ne na strani delavca, kar pomeni, da se subjektivni razlog v primeru izredne odpovedi delavca predpostavlja, kadar je podan dejanski stan po prvem odstavku 112. člena ZDR in se ne ugotavlja posebej (prim. npr. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 364/2005 z dne 21. 11. 2006 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 530/2015 z dne 11. 6. 2015. zaposlitvi ,... izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistveno zmanjšano plačilo - razlog za izredno odpoved na strani delodajalca - subjektivni razlog VDSS Sodba in sklep Pdp 380/2017 05.10.2017 Formalna umestitev delovnega mesta z vidika zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ni bistvena. Bistveno je namreč le, ali je v resnici prenehala potreba po delu, ki ga je odpovedani delavec dejansko opravljal na delovnem mestu, na katerem je bil zaposlen. V katero organizacijsko enoto naj bi njegovo delovno mesto spadalo, na obstoj poslovnega razloga ne vpliva, razen če bi bile v tem njegove delovne naloge drugačne. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - ločeno obravnavanje tožbenih zahtevkov Sodba U 1596/93-5 11.05.1995 Delovno razmerje za določen čas preneha s potekom časa, zato prenehanja delovnega razmerja za določen čas ni mogoče enačiti s prenehanjem delovnega razmerja po sporazumu z delodajalcem (prva alinea 1. odstavka 19. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur.l. RS, št. 5/91, 17/91 in 12/92), še zlasti ne v primeru, če delavec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi nima možnosti izbire med delovnim razmerjem za določen čas in delovnim razmerjem za nedoločen čas. denarno nadomestilo med brezposelnostjo Sklep VIII Ips 256/2009 18.04.2011 Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo prvostopenjsko dokazno oceno, je prekršilo določbo 4. člena ZPP, kar predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje VDSS Sodba in sklep Pdp 18/2022 22.02.2022 Pritožba neustrezno navaja, da naj bi toženka tožniku po predčasnem odpoklicu ponudila dve možnosti: bodisi sprejem nove pogodbe o zaposlitvi bodisi plačilo odpravnine. Tožnik je namreč v odgovoru z dne 31. 5. 2013 izrecno odklonil ponujeno zaposlitev in sam zahteval plačilo odpravnine, ki mu jo je toženka izplačala. Ekonomski motivi takšne odločitve tožnika za odločitev v tej zadevi niso pomembni, zato tudi raziskovanje ekonomskih vidikov ponujene pogodbe z izvedencem ni bilo potrebno. Sprejem ustrezne pogodbe o zaposlitvi v posledici odpoklica je razumen ukrep iz četrtega odstavka 243. člena OZ (VIII Ips 14/2004). Tožnik bi z dolžno skrbnostjo lahko zmanjšal obseg škode, če bi sprejel ponujeno zaposlitev in za opravljeno delo pooblaščenca uprave prejel plačilo. V takšnem primeru ne bi bil sicer upravičen do odpravnine, pač pa na podlagi določb 239. in 243. člena OZ do škode v višini razlike med prejemki... predsednik uprave - odpoklic - odpravnina - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - načelo popolne odškodnine - dolžnost zmanjševanja škode - normalen tek stvari - mejni prag zadostne verjetnosti VDSS sklep Pdp 699/2014 18.12.2014 Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe VDSS sodba Pdp 216/2009 22.10.2009 Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožnica pravočasno, to je po prejemu obvestila o nameravani odpovedi, vložila pri toženi stranki zahtevo za odpravo kršitev iz delovnega razmerja, v kateri je navedla, da še vedno doji otroka, o dojenju pa je predložila tudi zdravniško potrdilo. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka VDSS sodba Pdp 345/2011 26.05.2011 Če se rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca (zaradi nezagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, ker tožena stranka tožnici ni omogočila dela, pri katerem ne bi dvigovala težjih bremen, ki jih kot invalidka III. kategorije ni smela) izteče na nedeljo, je odpoved, ki je podana v ponedeljek, pravočasna. izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varno delo - rok za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka VDSS sodba Pdp 344/2012 21.06.2012 Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, pa se ugotovi, da je do kršitve obveznosti iz delovnega razmerja sicer prišlo, da pa delavcu v zvezi s kršitvijo ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. zamudna sodba - sklepčnost tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka VDSS sklep Pdp 1142/2015 10.12.2015 Iz trditev tožnice v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe ter predloženih listin, ki jih je tožnica priložila tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izdaje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ga določa ZDR. Tožnici je bila odpoved dana dne 24. 9. 2015 in vročena dne 28. 9. 2015 (odločba ZPIZ pa je bila tožnici izdana 25. 9. 2015) in je postala pravnomočna ter izvršljiva dne 15. 10. 2015). V skladu s prvim odstavkom 116. člena ZDR-1 lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga, le v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in... redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved invalidu - začasna odredba
